Vizija:
Gradnja nove termalne vasice v Kostanjevici na Krki predvideva ekskluzivno zdravilišče z javnimi kopališči in individualnimi hišami z zasebnimi bazeni s termalno vodo. Na območju skoraj 5 hektarjev bosta dve prepoznavni, a skupaj povezani površini - javno in zasebno. V manjšem delu nove termalne vasi je predvidena javna površina z upravno stavbo, recepcijo, restavracijo in drugimi javnimi objekti, ki oskrbujejo in podpirajo javno kopališče (vključno s parkiriščem). Na javni površini bo tudi velik, več kot 5.000 m2 velik naravni bazen s termalno vodo, ki bo na voljo (lokalnemu) prebivalstvu. Preostalo območje nove termalne vasi bo bolj zasebno in na voljo lastnikom in najemnikom posameznih hiš. Na voljo bo 28 zasebnih zemljišč (po 700-900 m2), na katerih bodo gradili posamezne hiše z zasebnimi termalnimi naravnimi bazeni. Predvidene so 1-nadstropne hiše, natančneje 8,60 m x 13,30 m (228 m2) velike enote z bivalnimi, spalnimi in prostočasnimi prostori. Poleg skupnih bivalnih in spalnih prostorov bo imela vsaka posamezna hiša svojo telovadnico, savno, notranji jacuzzi in zunanjo teraso z naravnim bazenom s toplo termalno vodo. Vsaka hišna enota bo lahko sprejela do 10 oseb na noč. Dostop do zasebnih parcel z velikimi dvorišči za parkiranje bo omogočen z glavne dvosmerne notranje ceste. Sredi nove termalne vasi bo javni park. Na območju parka bo urejeno otroško igrišče in druge prireditve za rekreacijo in različne prostočasne dejavnosti.

Občina Kostanjevica na Krki se nahaja v jugovzhodni Sloveniji in je z dobrimi 58 kvadratnimi kilometri ena najmanjših občin naše države. Osrednji del naselja leži na umetnem otoku na reki Krki. Občina šteje 28 naselij in ima okoli 2500 prebivalcev.

Tam, kjer se nižinski Krakovski pragozd počasi vzpenja v hribovite, zelene Gorjance, leži Kostanjevica na Krki, edino in najmanjše mestece na otoku, imenovano tudi »dolenjske Benetke«. Le malo mestec na tako majhni površini nudi toliko razkošja – galerijske zbirke, umetnine v parku Forma viva, proučevanje naravne in kulturne dediščine kraja. Kostanjevica na Krki se kot mesto omenja že davnega leta 1252, njen razcvet pa je omogočil vojvoda Bernard Spanheim, ki je leta 1234 tu ustanovil cistercijanski samostan. Danes ima v njem svoj sedež Galerija Božidar Jakac, okolico samostana pa krasijo mojstrovine, nastale na kiparskih simpozijih Forma viva.

Mehka dolenjska pokrajina z reko Krko in vinorodnimi griči, med katerimi se vije Podgorjanska vinska cesta, vabi ribiče, lovce, pohodnike ter ljubitelje redkih ptic, da jo obiščejo in se naužijejo njene lepote. Ljubitelji kraških skrivnosti pa prav gotovo ne bodo prezrli turistično urejene Kostanjeviške jame.

Središče in največje naselje občine je Kostanjevica na Krki. Staro mestno jedro z vzporednima ulicama se je razvilo na umetnem poplavnem otoku, ki je nastal, ko so prerezali večji okljuk Krke. Naselje se je razširilo na desnem bregu reke Krke ter ob njenih pritokih Obrhu in Studeni na jugu, ob vznožju Gorjancev, na nadmorski višini 150 m.

Območje, kjer je predvidena postavitev Termalne vasi se nameni za ureditev oziroma za umestitev termalne vasi s termalnimi bazeni (gostinstvo, nastanitev, rekreacija, šport, wellness, savne, bazeni, masaže). Zasnova območja se prilagodi naravnim danostim prostora s čim večjim ohranjanjem narave.
Zaradi specifike območja se predlaga gradnja le manjših in nižjih objektov, sonaravno oblikovanih termalnih plavalnih bazenov s samočistilno sposobnostjo rastlin in minimalnimi tlakovanimi površinami. Arhitekturno naj objekti sledijo ruralnemu tipu glede proporcev, dimenzij, višine in drugih oblikovnih elementov. Večji gabariti objektov in programi (hoteli, večji termalni kompleksi) v tem območju niso sprejemljivi. Predvidene prenočitvene kapacitete max. 60 sob v manjših objektih, max. 10 sob v enem objektu.
Gradbišča se ne osvetljuje. Gradnja naj poteka v dnevnem času. V primeru, da je osvetljevanje gradbišča nujno potrebno iz varnostnih razlogov, je izjemoma dovoljena postavitev posameznega svetila. Svetilo na gradbišču mora biti opremljeno s senzorjem oziroma s funkcijo samodejnega vklopa in izklopa. Uporabiti je treba popolnoma zasenčeno svetilo z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom ter s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogensko svetilo).
Za osvetljevanje območja zdraviliške vasi (stavb, parkirišč, cestišča.) se prav tako uporabi najmanjše možno število popolnoma zasenčenih svetil z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom ter s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Kjer je le možno, se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop in izklop.
Odstranjevanje vegetacije v času gradbenih del se načrtuje izven vegetacijske sezone.
Čas izvajanja gradbenih del se prilagodi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju. Intenzivna gradbena dela, ki povzročajo visoko obremenjenost območja s hrupom, se ne izvajajo od 30. aprila do 1. avgusta.
Odpadne vode iz območja zdraviliške vasi ni dovoljeno odvajati neposredno v vodotok, temveč jih je treba predhodno očistiti v skladu s predpisano zakonodajo.